Moč gledališke igre v neposredni bližini

V agoniji

Hrvaški književnik Miroslav Krleža je cikel dram o rodbini Glembajevih: Glembajevi, V agoniji (1928) in Leda napisal v obdobju po prvi svetovni vojni. 

Zagreb in z njim posamezne ter kolektivne usode bogate meščanske družine so bili večkratna tema njegovega ustvarjanja. V agoniji se nekega dne in noči izrišejo usodni dogodki pripadnikov nekoč privilegirane kaste padlega cesarstva. Življenje si najprej vzame zaradi kvartopirstva zadolženi baron Lenbach, nato pa še njegova žena, baronica Laura. 

Baronica, osrednji lik Krleževe drame, živi v sofisticiranem ljubezenskem trikotniku z dvema moškima protagonistoma: z baronom Lenbachom in advokatom, dr. Križovcem, ki ga iskreno ljubi.

Igro je v slogu t.i. sobnega gledališča režirala Nina Šorak, poleg Polone Juh kot baronica in Saše Tabakovića kot dr. Križovca v njej kot baron Lenbach nastopi še Boris Mihalj

V agoniji

Kot je za Primorski poletni festival povedal Saša Tabaković, je 

»Laura Lenbach razpeta med staromodnim, zapitim možem, ki ji ne želi dati ločitve ter zgovornim advokatom Križevcem, njenim ljubimcem, ki sicer verjame v svobodne odnose in ji s svojo pojavnostjo daje upanje, da bosta s časoma lahko zaživela skupaj. A te besede se kmalu izkažejo za prazne in potiskajo vse vpletene v agonijo zapletenih razmerij.«

V produkciji Foruma slovanskih kultur in Društva dveh je bila igra premierno uprizorjena v prenovljeni Vili Zlatica v nekdanji lasti in uporabi ljubljanskega župana Ivana Hribarja, doživela pa je že več kot 30. razprodanih ponovitev. 

Tokrat bo zaživela v ambientu palače Gravisi, za katero Tabaković pravi, da je »s svojo zgodovino pričevalec nekega obdobja. Njena avtentičnost je kot nalašč za Krleževo "V agoniji", ki govori o propadu določenega sloja po prvi svetovni vojni, ko so se zgodili tektonski družbeni premiki v razumevanju družine, zakona in seksualnosti napram javno uveljavljenim vrednotam.«

Igralka Polona Juh je v pogovoru za Delo spregovorila še o aktualnosti Krleževe drame: »V agoniji je izjemno kakovostna dramska literatura in igralsko tudi zelo zahtevna. Obravnava tematiko, ki je aktualna tukaj in zdaj, saj govori o feminizmu, emancipaciji in neemancipaciji ženskega spola. Govori o agoniji ženske, ki je stisnjena v šah mat med dva moška, stisnjena v sistem patriarhata, kjer hlepi po odnosu in dialogu, a besede padajo ena mimo druge, kar je izjemna lekcija za današnji čas.«

Zapisala: Anja Bajda, umetniška vodja 30. PPF