O festivalu

ppf_2014_prizoriscePrimorski poletni festival je bil leta 1993 zasnovan kot projekt. Poleti 1994 je bila uspešno izvedena prva sezona s 34 prireditvami, od tega kar dve produkciji in ena soprodukcija, s čimer je festival že takoj na začetku uresničil svoj prvi cilj, to je, da opravlja vlogo producenta in soproducenta in da ni le organizator oziroma posrednik poletnih prireditev. Ta cilj je uresničeval tudi v naslednjih letih. Ob tem si je zastavil tudi ključno nalogo, da uvaja in ohranja ambientalnost, ki je bila v krajih ob morju prej izjema kot pravilo kljub mnogim neizkoriščenim možnostim in dejstvu, da je poletje čas, ko se marsikje po svetu dogajanja selijo na prosto. Oživela so skrita prizorišča, trgi, ulice, stare palače in drugi zgodovinsko pomembni prostori starih mestnih jeder, na katere so ljudje že pozabili. Dobili so novo funkcijo, ki se je izkazala kot dober odgovor na vprašanje oživljanja starih mestnih jeder. Festival je opravil pionirsko delo, zaradi katerega ima še danes nesporno podporo občinstva. Poleg obiskovalcev so bili festivalu naklonjeni tudi mediji in strokovna javnost. Mnogi so poleg privlačnosti poletnih prizorišč ob morju v projektu videli tudi možnosti za ustvarjalno sodelovanje, ki se je pojavljalo zunaj kulturnih zavodov in je bilo vsa leta izpričano s številnimi pobudami in predlogi za sodelovanje. Mnoge so bile uresničene.

ppf_2004_koperLeta 1995 je bilo ustanovljeno društvo, ki odtlej kot pravni subjekt samostojno vodi projekt. Festival je zatem pridobil status mednarodnega festivala, se leta 2000 povezal v Združenje slovenskih festivalov in prek njega v Združenja evropskih festivalov (EFA). Kasneje se je vključil tudi v mrežo NETA. 

V dvajsetih sezonah je Festival izvedel več kot 600 predstav oziroma drugih projektov, od tega 35 produkcij in soprodukcij z več ponovitvami. Njegova  monokomedija “Bužec on bušca jaz” Marjana Tomšiča je doživela več kot tristo ponovitev. Na Festivalu slovenskih gledališč Borštnikovem srečanju je PPF večkrat tekmoval in dobil nagrado za predstavo Zločin in kazen.

Vsa leta je festival oblikoval znamko, ki je danes prepoznavna, sklepal dobra partnerstva z gospodarskimi in drugimi organizacijami ter veliko prispeval k boljši kulturni ponudbi v krajih ob morju. V veliki meri je pripomogel k prepoznavnosti obmorskih mest, bližino dveh meja pa je izrabil za dobre odnose s sosednjimi pokrajinami in državami kar nekaj let pred časom, ko je Slovenija vstopila v EU. Podobno velja za uresničevanje medkulturnega dialoga, ki je v Evropi še zmeraj bolj beseda kot praksa.

Vizijo in cilje, zastavljene kmalu po osamosvojitvi Slovenije, je Festival v veliki meri izpolnil. Njegove ambicije ostajajo kljub težjim časom in vedno manjšim sredstvom nespremenjene: biti ustanova, ki v poletnem času skrbi za visokokakovostno ponudbo prireditev ob slovenskem morju ter posega v mednarodni prostor, zlasti z odličnimi gostovanji in izmenjavami.